Najpogostejša vprašanja o spanju in počitku otrok

1. Kako definiramo kvaliteten spanec in kako se le ta razlikuje med otroci in odraslimi? 

Spanje pri otrocih je drugačno kot spanje pri odraslih, saj je njihova biološka ura drugačna. Sicer so faze spanja enake kot pri odraslem, vendar so krajše in številčnejše, več časa otroci
preživijo v plitvem stanju. Za rast in razvoj otroka so pomembne vse faze spanja, ko postajajo starejši dozoreva tudi njihov spalni cikel.
Kot ravnateljica v vrtcu sem strokovne sodelavke spodbudila k raziskovanju področja počitka in spanca pri najmlajših, naše strokovno delo smo naslovili: «Spočiti rastemo kot gobice«.
Majhnim otrokom za razliko od odraslih zgolj nočni spanec ne zadošča. Do dopolnjenega 6.meseca otrokove starosti imajo otroci podnevi med trii ali štiri dremeže, ki trajajo po kako urico. Nekje med 5. in 6 letom potreba po popoldanskem počitku pri otroku izgine.
Zadosten spanec pri otroku je ključen dejavnik tudi za utrjevanje spomina ter usvajanja spretnosti in veščin otroka. Zaradi motenj spanja trpi približno 25-30% odrasle populacije. Obstaja celo klasifikacija motenj, ki zajema nespečnost, motnje dihanja v spanju, motenj ritma v spanju …

2. Kaj je 5 najpogostejših skrbi staršev pri otroci z motnjami spanja?
Najpogostejša skrb oz vprašanje, ki ga vedno znova dobim od staršev je: kako naj otroka pripravim, da bo zvečer zaspal.
Druga skrb izhaja iz jutra, ko se otrok, ki ni dovolj naspan zjutraj zbuja razdražen in utrujen in potekajo doma prave male vojne. IN iz tega izhaja potem tretja, tudi pogosta, ker so starši že navsezgodaj psihično utrujeni (kar vpliva na varnost na cestah in na delo v delovnem procesu), razdraženi, energijski nivo jim pade pod nulo. 
Starši so pogosto negotovi ali tisto kar počnejo (in ne deluje) delajo prav? V pogovorih s starši pa tudi večkrat ugotovim, da so morda prisotni neki neopredeljeni vzgojni elementi, ki vplivajo na otroka, in niso jasno opredeljeni v okviru posredne vzgoje pa več kot jasno vplivajo na vse.

3. Katere so kratkoročne in dolgoročne posledice motenj spanca?
Za regeneracijo telesa je nujen fizični počitek.
Pri vseh se zniža nivo imunske odzivnosti, ampak opažam, da žel temu ne posvečamo dovolj pozornosti. Pri odraslih sem šele sedaj v času korone zaznala več poudarka na preventivi glede spanca, prej le v primeru tematike »izgorelosti« ali pa v ocenah duševnega zdravja, kjer se govori o nespečnosti. O spalnih navadah tako otrok kot odraslih se premalo govori in vesela sem, da se vam je ta tematika zdela vredna pozornosti. S prehrano npr se ukvarjamo mnogo mnogo več.
Tako kot sem se naučila pred mnogimi leti bi danes znova poudarila: Spanje je stanje telesne duševne in socialne blaginje.

Prav zagotovo se otroci in nenazadnje tudi odrasli zaradi slabega spanca težje skoncentrirajo in so težje pozorni na izvajanje katerikoli nalog oz aktivnosti.
Spanec krepi spomin. Z znanostjo so podprta dejstva, da spanec pomaga pri presnovi sladkorja, kar tudi pomaga pri preprečevanju sladkorne bolezni.
Na splošno bi lahko rekla da slab spanec ne izboljša blaginje in kakovosti življenja.

4. Koliko časa traja, da se otrok nauči (oz. da ga naučimo) spati v primeru motenj spanca?
Kdaj bi otrok v bistvu "moral znati" sam zaspati?
Na to vprašanje ne boste dobili enoznačnega odgovora, saj je le to odvisno od mnogoterih dejavnikov: starosti otroka, temperamenta otrok, doslednosti starša, reda in pravil v družini oz postavljanju zdravih meja, kulturnih in socialnih značilnosti družine, posebnosti okolja v katerem živijo in mnogi drugi.
Je pa en recept, ki v praksi deluje: vztrajati pri spremembah je potrebno vsaj 21 dni.

5. Neprespan otrok, pomeni neprespani starši.
To pa prinese razdražljivost in slabo voljo, ki je kot začaran krog. Kaj bi svetovali staršem, kako lahko prekinejo tak začaran krog in ustvarijo pogoje za miren spanec?
Strukturiran pristop. Energijske sposobnosti otrok včasih precenjujemo včasih podcenjujemo, ne poglobimo se dovolj v njih. Vsekakor z rituali , vzdrževanjem primernih ur ter pogojev za zdravo spanje (hrana, oblačila). Tudi dodatnih luči pred spanjem in ponoči bi se izogibala, čeprav je to potrebno pogledati bolj celostno (na različne potrebe). Kakovostno ležišče in prostorska ureditev so zelo pomembni tako za otroka kot za odraslega. Da ne pozabim – iz otrokove spalnice se morajo odstraniti vse elektronske naprave, vključno s televizorjem, računalniki in mobilnimi telefoni. 

6. Zdi se da se starši poslužujejo nekako treh načinov uspavanja otrok prvi so ob otroku dokler ne zaspi v njihovi postelji, drugi so ob otroku, vendar spi v svoji postelji, tretji pustijo otroka da zaspi sam.
Kaj so prednosti in slabosti vsakega načina.
Otroka je po mojem mnenju nujno spodbujati k samostojnem uspavanju brez pomoči starša. Pomembno je otrok tiho umiriti, ga pocrkljati in mu omogočiti brez stresen prehod v spanec.
Prednost je potrpežljivost in strpnost staršev. Pa pogovor z otrokom. Sedenje ob otroku in pogovor z njim se zdi najboljši način k potri do samostojnosti otroka.
Tu bi sama vsekakor zagovarjala načelo postopnosti. Pred tem bi podrobno pogledala za kakšne potrebe gre (staša ali otroka).

7. Kaj bi svetovali pri starših, ki so ločeni ali pa le živijo ločeno, glede navad spanja,
kako naj se uskladijo, da bo otrok imel povsod čimbolj podobno rutino?

Kar se tega tiče je običajno na žalost večinoma več težav v dogovorih med staršema kot ne.
Pomemben je konsenz, da starša uskladita dvosmerno komunikacijo zaradi dobrobiti otroka. Da otroka opazujeta, se medsebojno dogovarjata in skušata omogočiti cim bolj ustrezne pogoje (prosto in čas) s spoštljivim odnosom in brez nalaganja predsodkov in »lastnem prav«. Pomembna je izmenjava informacij o preživetih nočeh, o razpoloženju otroka, njegovemu zdravju. Hudo narobe pa je, če otrok dobiva dvojna sporočila, če so informacije eden drugemu posredovane napačno, če so potrebe otroka neusklajene z željami jn potrebami staršev, če ne upoštevajo dnevnega reda in ritma otroka, neupoštevanje dogovorov… tu je potem čas in prostor, ki ni namenjen kvaliteti in optimalnemu razvoju otroka.

8. Če narediva seznam npr. 5 korakov, kako naj se starši lotijo spalne rutine, kaj bi izpostavili? 
Zamujenega nikoli ne nadoknadimo, zato naj bi bila ureditev počitka in spanja otrok ene od prioritetnih nalog staršev v prvih letih otrokovega življenja. Torej pravila in red.  Med najpomembnejše bi izpostavila: bodite z otrokom fizično in kakovostno aktivni, v popoldnevih dovolj časa preživite na prostem. Ustaljeni večerni obroki. (brez nezdrave prehrane, sladkorja, kofeina, gaziranih pijač idr):
Vzdržujte stalen čas večernega uspavanja. Otroke umirimo z dejavnostmi, ki so zelo raznolike, naj jih nekaj naštejem: umirjena, nežna glasba; objemi, dotik, masaža oz umirjanje z božanjem. Imejte večerne rituale za sproščanje (branje, vizualizacije, domišljijska potovanja, pripovedovanje- zgodbe v nadaljevanjih), Bodite dosledni v ritmu in času (določite primerno uro ob kateri bo otrok hodil spat – pred 21.00, določite primerno uro ob kateri bo otrok vstajal) tako ob delavnikih kot tudi ob koncu
tedna. 

9. Na koga se starši lahko obrnejo, če imajo otroci težave spanjem in kdaj je to sploh potrebno?
Da, včasih je pomoč potrebna: če vidimo, da je v otroku veliko obrambnih mehanizmov in nikakor ne najdemo ustrezne rešitve gre morebiti za kakšno našo slepo pego. Morda zadostuje le en pogovor staršev s strokovnjakom. Lahko se naredi skupni plan in organizacija rešitev:
Tu gre spet za individualne potrebe in specifike otroka, ni recepta za nekaj, kar bi delovalo na vseh.